»Doživite politiko, poslušajte zanimiva predavanja, udeležite se zanimivih ekskurzij, diskusij, vse na neobičajnem mestu. Za politiko se sploh ne zanimate? Pridite k nam! Pridružite se razpravam,

prispevajte svoje misli! Za vas to ne bo izgubljen čas, marveč čas, ki ga boste vložili v nekaj vrednega«. Tako zveni povabilo v Hišo na Albu (nem.Haus auf der Alb) stvaritev Bauhausa, umetnostne šole, ki je povezovala rokodelstvo z umetnostjo in arhitekturo (1919-1933), njeno učenje pa je za dolgo spremenilo naš pogled na umetnost, arhitekturo, design itd. V Hiši na Albu se zdaj nahaja Center za

politično izobraževanje dežele Baden Württemberg, nad-strankarska deželna ustanova za vse državljane te pokrajine in tujce, predvsem učno osebje šol in univerz ter njihovih študentov. Poslanstvo te ustanove počiva na načelih kot so: prepovedana je indoktrinacija učencev in zaviranje njihovega lastnega mnenja. To, kar je v politiki kontroverzno, se mora tudi v poučevanju pokazati kot kontroverzno. Učenci morajo analizirati politično situacijo in svoj položaj v njej. V tem centru se odvije 200 in več seminarjev v letu, naslovi nekaterih prihodnjih pa so: Več žensk na vodilnih mestih; Dan človekovih pravic; Zavzetost državljanov; Zgodovina, ki jo piše življenje; O pogumu, moči in človečnosti; Prepričajmo z besedo; Jezik je orožje, držite ga trdno! (Tucholsky); Nove oblike življenja žensk; Živeti in ljubiti v postmoderni; Koliko neenakosti še prenesemo? Evropa in drugi; Navzoče, pa ne le v parlamentu; Znebimo se odvečnega – prazen prostor za boljše življenje itd. Vse to so teme, ki bi jih veljalo razvijati tudi na Slovenski UTŽO. Slovenija potrebuje zavzete starejše državljane, kajti politika niso le razprtije, časopisni naslovi ali poznavanje političnih institucij in teorij.

Udeleženci srečanja (Slovenska UTŽO je ustanovna članica DANET) skupaj pripravljamo prostovoljski (a zato nič manj evropski!) projekt Vino, kruh in začimbe v obdonavski regiji. Kruh nameravamo prikazati z vidika različnih ved. Na Inštitutu za spodbujanje razvoja kulture (srb. Institut za podržavanje razvoja kulture) smo si ogledali film o meščanskih navadah in družinskih proslavah (krsna slava), o krušnem kolaču, ki se krasi s podobo knjige za boljše učenje, z žitnimi jagodami za srečo itd. Videli smo, kako se kolač razdeli med navzoče, kakšen je ta obred. V »Vukovoj zadužbini« (1871), ki za fasado v značilnem moravskem slogu hrani misli in delo velikega reformatorja Vuka Karadžića, smo se srečali tudi z vodstvom Mestne knjižnice, s številnimi razumniki in izvedenci za različna področja. Zadužbine (skladi) so značilno srbske institucije, nastale z donacijami mecenov v podporo kulturi in izobraževanju. Zadužbine so bile močne nosilke izobraževanja odraslih.

Bled, 1. september 2015

Na 10^. Blejskem strateškem forumu je Dušana Findeisen moderirala okroglo mizo Starajoča se družba, je napredek brez spremembe mogoč? O kakšni spremembi je bil govor? Evolutivni, revolucionarni,spremembi ob pomoči ustreznih politik, ki zrcalijo potrebe in dajejo glas starejšim, ob pomoči pravnih mehanizmov in instrumentov? Kako lahko napreduje starajoča se družba v ekonomiji znanja, kjer se znanje menja, zbira, gradi skupaj? Zgolj z ljudmi! Od udeležencev (James Collins, Zoran Stančič, Anja Kopač Mrak, Elsa Fornero, Alexander Sidorenko, Vitalia Gaucaite Wittich ) je želela predvsem misli, o tem, kaj storiti, da starejši postanejo sooblikovalci družbenega in ekonomskega razvoja? V dvajsetih letih se je miselna paradigma o starejših spremenila, a posledičnega delovanja ni dovolj! Potrebne so akcije, konvencije itd. Je poudaril Alexander Sidorenko, svetovni ambasador staranja. Elsa Forneri, nekdaj ministrica v vladi Maria Montija in avtorica italijanske pokojninske reforme (la riforma della Fornero) ter reforme trga dela in Anja Kopač Mrak slovenska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta načeli vprašanje reforme državnih blaginjskih sistemov. Elsa Forneri priporoča delno upokojevanje, zgodnji razmislek o prihrankih za stara leta, pretok pokojninskih sredstev od bogatih k revnim. V državah, kjer je veliko nezaposlenih, pa je treba ohranjati pokojninske sisteme nespremenjene! Na njih počiva celotna družbena stuktura. Državljani naj bodo finančno pismeni! Finančno opismenjevanje naj bo uvrščena v državljnasko vzgojo.

Vitalia Gaucaite Wittich, UNECE, pravi, da je treba slišati starejše, njihove predloge prevesti v politike. V letu 2015 je Evropska Socialna deklaracija stara 50 let, Združeni narodi pripravljajo socialni program za obdobje po letu 2015, Konvencija OZN o pravicah starejših naj bi ugledala luč? Starejši potrebujejo več družbene pravičnosti, ne le na distributivni, marveč tudi na kulturni in simbolni ravni, kajti ageism je povsod, v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, v mediijih i umetnosti, v podjetjih, v socialnih službah, itd. Starejši so tako potisnjnei na rob ekonomskega dogajanja, ponekod v svetu tudi izkoriščani, kar je kulturno sprejemljivo za druge, ni kulturno sprejemljivo, će prihaja od njih ( npr. da bi osemdeset let stara zdravnica v Gruziji delala, četudi ji »pokojnina ne prinaša dela«.) Starejši so pogosto nevidni. Naj bodo še tako veliki strokovnjaki, se jih več ne vpraša za mnenje, se jih ne povabi na konference ali v televizijske programe. Nimajo dostopa do javnega prostora, a kogar v javnem prostoru ni, je za družbo mrtev in izgubljen. Kakšna škoda za vse nas! Še več, starejši naj postanejo subjekt in ne zgolj objekt srebrne ekonomije.

Srečanje upravnega odbora Evropskega združenja DANET je bilo tokrat v Zagrebu in Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je ustanovna partnerica DANET, ki si prizadeva za znanstveno osnovanost izobraževanja starejših, participacijo starejših v družbi, dialog med generacijami. Stanje osveščenosti je v različnih državah različno. Medtem, ko smo se pri nas v tridesetih letih nazadnje

prepričali, da izobraževanje v družbi znanja pripada vsem, da naj vsakdo nosi toliko orožja kot zmore, kot bi dejal Condorcet, utemeljitelj franocskega javnega šolanja, je denimo bolgarski premier, ki je izjavil, da bodo v Bolgariji ustanovili prvo univerzo za tretje življenjsko obdobje, doživel številne žolčne napade. Najbolj ostri so bili napadi- težko je verjeti- tistih, ki jim je izobraževanje stroka. Izobraževanje v tej državi še zmeraj istovetijo s šolanjem, četudi gre za dva različna koncepta. Todor Tanev, minister za znanost in izobraževanje pa vztraja, da v Bolgariji oblikujejo politiko v pomoč nastanku UTŽO-jev. Ministrova zamisel je posledica mednarodnega delovanja Slovenske UTŽO in njenih bolgarskih partnerjev. Srečanje v Zagrebu je bilo posvečeno upravnim zadevam društva pripravi Dneva sodelovanja (civilnih organizacij) znotraj Podonavske strategije (EUSDR), ki bo potekal v Ulmu.

Evropsko združenje ”Danube –Networkers for Europe” ali slovensko Mreža za učenje v  poznejšem življenju, sodelovanje v družbi  in medgeneracijski dialog (DANET) vzdolž Donave vzpostavlja lokalne, regionalne in transnacionalne izobraževalne in učne dejavnosti ter projekte v podporu uveljavljanju Obdonavske strategije (EUSDR)

Namen DANET-a je, da spodbudi razvoj in uresničevanje skupnih evropskih politik družbenega razvoja, učenja, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.

8.- 12. december 2014

V okviru evropskega združenja Danube Networkers for Europe DANET (Slovenska UTŽO je ustanovna članica) je tam o generacijah predavala Dušana Findeisen, Tamara Jare pa je v delovnih skupinah s prihodnjimi podonavskimi partnerji oblikovala predloge novih evropskih projektov znotraj okvirnih programov Erasmus+, Evropa za državljane itd. Udeleženci so z mentorji prišli do presenetljivega spoznanja, da so iz evropskih okvirnih programov domala zginili koncepti kot so vseživljenjsko učenje, družbena participacija, skupnost, starajoča se družba, starejši, medgeneracijsko sodelovanje, koncepti, ki so bili še nedavno »veliki šlager« evropskih politik. Namesto teh je poudarek na potrebah posameznikov, zaposlenih, delovnih organizacij in institucij. V središču pozornosti so »usmerjeno« poklicno izobraževanje (vsak sedmi prebivalec Nemčije zdaj opravlja delo pod ravnijo svoje formalne

izobrazbe),funkcionalna pismenost (bralna in digitalna pismenost, kot pravijo v študiji PISA), zelena delovna mesta, nekatere obrobne družbene skupine, zmanjšanje revščine itd. Udeleženci so se učili snovati projekt, določati cilje, dejavnosti in »intelektualne proizvode« projektov in te povezati z eskpertnim znanjem partnerskih organizacij, evropskimi dokumenti in prednostmi, kot so določene v okvirnih evropskih programih do leta 2020. Slovenska UTŽO je navezala številne plodne stike z obstoječimi in potencialnimi partnerskimi ustanovami.

Od kolegov andragogov smo prejeli prošnjo, naj se združimo z DANET, European Association „Danube-Networkers for Europe“, katere člani smo, v pomoči prizadetim v poplavah. Kot veste, ti potrebujejo zdravila, hrano za otroke, proizvode za osebno higieno. Zbiramo jih od 9.-20. junija, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00 ure na sedežu univerze Poljanska 6, v pritličju, vhod levo. Hvaležni bomo za solidarnost.