Aging 2.0 je svetovna mreža start-up podjetij. Dajanje je bolj vplivno od prejemanja. Ljubljana, september 2017

 

Skupina za spodbujanje srebrne ekonomije pri SUTŽO se je nedavno usmerila tudi v vprašanje e-vključenosti starejših. Skupina poroča o svetovni mreži Aging 2.0(slov. Interaktivno staranje). Njen namen? Odkriti nova podjetja, ki prinašajo rešitve, tudi v podporo družbenemu vključevanju starejšihin premoščanju možne osamljenosti. Ljudje se z drugimi povezujemo z dejavnostmi! Starejši imajovečplastne psiho-socialne potrebe in različne možne socialne vloge. Aging 2.0 razkriva, da za zdajstart-up podjetja še ne prinašajo rešitev za družbeno vključenost starejših, a glede zagotavljanjačustvene in funkcionalne opore starejšim veliko upanje budijo nove tehnologije. Age well(JužnaAfrika) je ustvarilo mrežo povezav med vrstniki. Tisti, ki so bolj zdravi, skrbijo za manj zdrave, denimo. Spoznanje: dajanje podpore ima večji učinek na življenje starejših kot prejemanje podpore. Belgijskopodjetje CUBIGOže pet let vzdržuje platformo za starejše, ki ne morejood doma. Povežejo jih sponudniki storitev, z drugimi, ki imajo podobna zanimanja, omogočajo video klice, izmenjavofotografij, poslušanje glasbe. Vse na enem mestu. CUBIGO ima že 20 000 članov povsod po Evropi.Vodijo tudi konsultativne delavnice.Več:https://www.youtube.com/watch?v=xVj4pYSKKA0(Vir: prof. dr. Jože Gričar

Starejši se učimo. Teorija in praksa izobraževanja starejših. Nova monografija Ane Krajnc

Starejši se učimo. Teorija in praksa izobraževanja starejših

 Izšla je monografija profesorice Ane Krajnc Starejši se učimo. Teorija in praksa izobraževanja starejših. Knjiga avtorice, ki je uvedla andragogiko na Slovenskem,  bo berilo za širok krog bralcev; mentorje in vodje organizacij starejših, študente, univerzitetne učitelje, socialne delavce, kadrovske delavce, odločevalce. itd. Obravnava družbo, značilnosti starejših, izobraževanje starejših. Uporablja poljuden, vsakdanji jezik, ko poskuša povzeti svoje so-ustvarjanje in so-izvajanje tistega dela vseživljenjskega izobraževanja, ki ga v Sloveniji, pred triintridestemi leti, preden je bila ustanovljena Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, še ni bilo. Pri tem se opira na tradicionalne andragoške teorije in na novejša spoznanja predvsem s področja psihološke, sociološke, ekonomske vede.“S spreminjanjem podobe starosti, se spreminjajo tudi motivi starejših za izobraževanje” poudari avtorica. Pri tem zastane tudi pri “novi” kapitalistični družbeni ureditvi, močnejšem tretjem sektorju družbe, pri rastočih nevladnih organizacijah, ki so bliže ljudem in se na njih odzivajo drugače kot javni sektor. Potanko razčleni proces mentoriranja, programiranja in izvajanja izobraževanja, vlogo mentorja in animatorja ter povevzanost z lokalnim okoljem. Avtorica opiše tudi Slovensko UTŽO, korake v njenem razvoju ter druge izvajalce izobraževanja starejših.

V projektu Promocija izobraževanja starejših nad petdeset let, P3AE za Slovenijo pričakovana, zdaj tudi potrjena spoznanja

V Evropskem projektu P3AE smo partnerji, vsak za svoje okolje, pravkar zaključili tri raziskave. Naša prva raziskava je posvečena stanju izobraževanja starejših v Sloveniji, Latviji, Litvi in Španiji. Druga, pogledom mentorjev na izobraževanje starejših, tretja, pogledom starejših študentov.V anketo, ki je temelj tretje raziskave, se je nepričakovano vključila množica študentov SUTŽO. (Hvala, vsem!) Večina študentov živi v gospodinjstvu s partnerjem in v mestu. Na SUTŽO stopnja formalne izobrazbe študentov vpliva na njihov izbor izobraževalne tematike, sprejemanje metod. Predhodno izobraževanja odraslih pomaga, toda 21% je tistih, ki niso nikoli bili v izobraževanju odraslih, pa so se zdaj odločili za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Starejši študenti si želijo predvsem znanja, nato odnosov, strukture časa. Za izobraževanje se odločijo sami brez podpore drugih, še posebej ne sosedov! Prostočasne dejavnosti starejših zvečine ustrezajo stereotipom. Raziskava odpira vrsto novih vprašanj. Projekt sofinancira Evropska unija.

 

Okusi Donave. Mednarodna nagrada Tatjani Rodošek in odprtje slikarske razstave

Ljubljana, 8. November 2016

 Združenje DANET, ki ima sedež v Ulmu, je k sodelovanju povabilo starejše iz obdonavskih držav. Mednarodni konferenci na temo hrane, ki se je odvila v juliju v Ulmu, je sledila predstavitev projektov. SUTŽO je predstavila svojo dvojezično spletno publikacijo študije o kruhu Kruh skozi čas, ki obravnava kruh z ekonomskega, sociološkega, etnološkega, antropološkega in še katerega vidika (delo študijske skupine novinarstva, mentorica Neva Železnik) in slikarski katalog Slikarski čopič in kruh, s katerim je slikarska skupina mentorice Duše Jesih predstavila svoja dela. SUTŽO je na fotografski natečaj prijavala več fotografij. Nagrajenka mednarodnega natečaja je postala študentka Tatjana Rodošek (na sliki). Ob podelitvi te nagrade so na SUTŽO hkrati odprli tudi slikarsko razstavo, ki upodablja podobe kruha.

 

Kaj so povedali o Evropi in njeni prihodnosti udeleženci konference Okusi Donave, julija 2016, Ulmu

Študijski krožek novinarstva js Slovenske unierze za tretje življenjsko obdobje je sodeloval pri pripravi spletne publikacije “Kruh skozi čas” izšle v slovenskem in angleškem jeziku.
V času svojega sodelovanja na konferenci Okusi Donave v mesecu juliju 2016 v Ulmu so člani tega študijskega krožka
naredili intervju s predstavniki različnih držav obdonavske regije. Preberite prispevek objavljen v reviji Vzajemnostdocument5
in zvedeli boste, kakšne Evrope si sogovorniki želijo.

UTŽO Zagreb in njenih petindvajset let

Univerza za tretje življenjsko obdobje Zagreb (hrv. Sveučilište za treću životnu dob), ki je del legendarne Ljudske odprte univerze Zagreb je v oktobru proslavila 25 let delovanja. Dolga in uspešna je pot te velike in ugledne hrvaške univerze za tretje življenjsko obdobje. Jasna Čurin, ki vodi to ustanovo od samih začetkov in pregleden video sta občinstvu prikazala prehojeno pot. Prof. dr. Ana Krajnc je za praznik hrvaških kolegov pripravila prispevek Zakaj in kako se učimo v tretjem življenjskem obdobju (z izobraževanjem se zadovolijo višje potrebe starejših), Alijana Šantej vodja UTŽO Ljubljana je poudarila dolgoletno prijateljstvo obeh ustanov, gradnjo Mostu znanja in prijateljstva, vsakoletno neprekinjeno izmenjavo študentov, celo v najtežjih časih. UTŽO Zagreb je bila dobrodošla gostja na naših bienalnih mednarodnih festivalih znanja in kulture starejših. Sodelovanje se tke v projektih EU: Digitalna Donava, Okusi Donave, Obdonavski sosedje itd. Pozdrave slovenskih študentov je navzočim predala Jasna Baćac. Sledil je koncert priznane hrvaške harfistke Marije Mlinar. Izšla je jubilejna, 30. številka revije Treća mladost.( Vir: Alijana Šantej)

Ob podpori Evropske komisije: Erasmus + projekt 80+. Rezultati?

 

V pripravi so nacionalni dogodki. Na razpolago so Priročnik za izobraževalce, Priročnik za praktike in Priporočila za oblikovanje politik. Priročnik za praktike je posvečen osebju in prostovoljcem, skupinam za samopomoč, organizacijam starejših in združenjem, ki delajo s starejšimi nad 8o let, ki jih zanimajo smiselne učne dejavnosti zanje. Priročnik prinaša številne praktične dejavnosti. Priročnik za izobraževalce se ukvarja z izobraževanjem tistih, ki ponujajo zdravstvene in socialne storitve. Kaj so povedali udeleženci? “Nihče nas ne pripravi na čas nad 80” “Odkriješ nove prijatelje in skupine, ki jim pripadaš. Srečanja so smiselna, niso le klepet«. »Pomembno je, da ločimo med storiti nekaj za starejše in storiti nekaj skupaj z jimi.    Želim si, da bi me prepoznali. Nočem, da me spregledajo. Hočem občutiti, da sem drugim pomemben, da ima moje življenje smisel.” Če se telesno dobro počutimo, se počutimo varno, smo bolj dejavni”. ” Nhče več nas ne pokliče po imenu, le priimku”.

Več: http://www.act-80plus.eu/

Izšla je dvojezična publikacija v okviru projekta Tastes of the Danube


Izšla je dvojezična publikacija Kruh skozi čas – Bread in the past and present. Študijska skupina Novinarstvo z UTŽO Ljubljana je preučila kruh z različnih vidikov (sociološkega, antropološkega, kulinaričnega, agronomskega, političnega itd.) z intervjuji, ki so jih njeni člani opravili o tem brezčasnem živilu. Seznanjajo nas z dejstvom, da se zgodba o dobrem kruhu prične na polju, da je bil kruh nekoč vprašanje družbenega statusa, da je danes znova znak premožnosti ali revščine. Zvemo, da so se naše nakupovalne navade glede kruha spremenile-skbnejši smo, bolj varčni kot nekoč- pa da so tisti, ki kupujejo kruh bolj veseli od drugih kupcev, da otroke v šolah navajajo na varčnost pri hrani in kruhu. Kaj kruh pomeni beguncem in tistim, ki so jim v pomoč, kaj tistim, ki se znajdejo sredi ognja pušk, pa tistim revnim, ki prihajajo ponj v Društvo prijateljev mladine. Kako se posušen kruh spremeniti v poslastico, po katerih receptih? To in več boste odkrili v knjigi študentov UTŽO Ljubljana. Publikacijo je uredila Alenka Steindl, oblikovala pa arh. Meta Kutin. Foto:Tatjana Rodošek in drugi.

Več: http://www.utzo.si/knjiznica/publikacije/

Kruh je nesnovna kulturna dediščina. Presenetljiv nastop bolgarske antropologinje dr. Nadežde Savove na konferenci Okusi Donave v Ulmu

Nenehno ne-trajnostno obnašanje ogroža ekosisteme, človeka, družbeno pravičnost, živost različnih kultur in blagostanje državljanov. Kako tedaj doseči trajnost? Razbito, specializirano znanje in prakse sodobne družbe velja spremeniti v nekaj skupnega. Znanstveniki, umetniki in organizacije civilne družbe lahko skupaj storijo veliko, predvsem pa vzpostavijo dialog in medsebojno učenje, izmenjavo disciplinarnega znanja in možnosti za prepoznavanje skupnih »otokov znanja«. Bolgarska antropologinja, dr. Nadežda Savova Grigiorova., ki smo jo srečali na konferenci Okusi Donave, nas je navdušila. Ustanovila je svetovno mrežo Hiše kruha za ljudi vseh starosti, osebe s posebnimi potrebami, tudi duševno prizadete in slepe, da se lahko združijo in družijo ob pripravi testa, peki in uživanju kruha. Da gre za skupno in povezovalno temo, na to opozarja že biblija, kjer je kruh omenjen kar 394 krat. Doslej so hiše kruha nastale v 17-tih državah. Nadežda jih bo kot potnica s poslanstvom (traveller with a mission v okviru National Geographic) obiskala 77. Doslej je povsod zasejala skupnostno seme. Več http://www.breadhousesnetwork.org/book/

V Bratislavi smo si zamislili učeče se skupnosti prihodnosti

 

Bratislava, 31.maj-1.junij 2016

 V okviru projekta Digitalna Donava, Erasmus+, ki je deležen podpore Evropske unije, so se mentorji z UTŽO Ljubljana udeležili zanimive konference (strukturiranega dialoga) Platforme vseživljenjskega učenja ( angl. European Civil Society for Education) z obetavnim naslovom Kakšna bo v prihodnje učeča se skupnost (angl. Imagining learning community of tomorrow). V naslovu bi raje imeli “izobraževanje”, kajti učeča se skupnost obstoja sama zase. Če se ne bi učili drug od drugega, ne bi preživeli, izobraževanje pa je nekaj drugega. Slovaška se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji, zato se je konfererenca v organizaciji Fakultete za arhitekturo odvila v Bratislavi, v prostorih stare, umrle tovarne. Naj zdaj zaživi sodoben informacijski čas, ki temelji na znanju! Vsebina? Človek gre skozi življenje, ima različne socialne vloge, a je hkrati državljan svoje skupnosti. Izobraževanje ponudi vsebine, a tudi načine, da se te spremijo v znanje. Kako se spoprijeti z nezaposlenostjo, prebežništvom, kako preprečiti terorizem, kako zagotoviti osebnostno rast, dejavno državljanstvo, družbeno vključenost in vzdrževanje zaposljivosti? Izobraževanje odraslih ponuja svoje načine za premoščanje teh vprašanj. Uvodničarka, nevrologinja Eva Gyarmathy, ki se ukvarja z disleksijo, družbeno/kulturno različnostjo, je dala shematizirane poudarke za razumevanje bistva učenja skozi življenje. Kari Antilla je udeležence povabil k razmisleku o izobraževalnih politikah in njihovem vplivu na učence vseh starosti.Več skupin (digitalna vključenost, raznolikost, demokracija, na znanju utemeljena družba) je nato razmišljalo. O čem? O prihodnosti, ki je hkrati naša sedanjost in o družbi, o kateri sanjamo.Več: https://lllplatform-ac2016.org/workshops/

Več: http://www.slideshare.net/gyarme/presentations