Nemška nacionalna agencija  je poimenovala primer dobre prakse BBE Gradnja mostov za Evropo (ang. Buiding Bridges for Europe). Ta  projekt je združil številne evropske partnerje in opazovalce. Projekt se je z veliko medsebojnih konsultacij in razmeroma malo omejitev (in zato tudi malo sredstev), brez preštevilnih kazalnikov, poročil in jalovih evalvacij razvijal sproti. Avtorji so zbrali in analizirali metode, ki so jih uporabili v svojih treh izbranih in že zaključenih projektih. Opisali so jih tudi glede na evropska načela; evropska zavest, sodelovanje, solidarnost, mir itd. Nastal je glosar pogostnih pojmov in nastala je zbirka metod in projektov, ki naj navdihne izobraževalce v neformalnem in formalnem izobraževanju. Nemška nacionalna agencija  je ta projekt nedavno izbrala kot primer dobre prakse.

Drugi projekt LearnesMot ali kako motivirati za učenje malo izobražene nad 45 let je postal primer dobre prakse EAEA, Evropskega združenja za izobraževanje odraslih. (Koordinatorica EDENSOL). Posveča se vprašanju funkcionalne pismenosti, naravi pojava, temeljnim spretnostim, metodam-tudi računalniškim-vprašanju učenja itd.

https://bbe-toolbox.eu/

http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2019/11/BBE-Toolbox-Original-Glossary.pdf

http://www.learnersmot.eu/

https://eaea.org/2019/08/02/low-educated-adults-and-ict-triggering-primary-motivation-to-learn/

Kako z uporabo IKT sprožiti primarno motivacijo za učenje pri malo izobraženih (angl. How to trigger primary motivation for learning in low educated adults using ICT, LearnersMot). To je nov mednarodni projekt Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (sofinanciran je iz pogramna Eramus+), ki se tematsko povezuje s predhodnimi raziskavami in projekti SUTŽO na temo disleksije pri odraslih, funkcionalne pismenosti, učenja starejših (SUTŽO) Odkrivati si želimo značilnosti in kulturo manj izobraženih starejših, metode, načine, kako jih v izobraževanje pritegniti in tam obdržati. Za izobraževanje odraslih velja, da je uspešno, kadar se demokratizira, če uspemo vključiti tudi ciljne skupine z roba družbe, tiste, ki iz različnih razlogov izobraževanja niso bili deležni ali ga niso mogli vzljubiti. Kadar izobražujemo manj izobražene, moramo pozabiti na svojo izobraževalno kulturo, prisluhniti njihovi, se od študentov učiti. Ciljna skupina projekta so tako izobraževalci odraslih. Prvo mednarodno srečanje v tem projektu so gostili na Ljudski univerzi Žalec. Udeležile so se ga prof. dr. Ana Krajnc, dr. Dušana Findeisen, Marija Masnec, predsednica UTŽO Žalec. Partrnerji v projektu; Edensol, Španija, Eurocrea, Italija, Eurosuccess, Ciper, UPI Žalec in SUTŽO, Slovenija. Več o projektu kmalu na: http://www.learnersmot.eu/

Št. pogodbe 2017-1-ES01-KA204-038414

Skupina za spodbujanje srebrne ekonomije pri SUTŽO se je nedavno usmerila tudi v vprašanje e-vključenosti starejših. Skupina poroča o svetovni mreži Aging 2.0(slov. Interaktivno staranje). Njen namen? Odkriti nova podjetja, ki prinašajo rešitve, tudi v podporo družbenemu vključevanju starejšihin premoščanju možne osamljenosti. Ljudje se z drugimi povezujemo z dejavnostmi! Starejši imajovečplastne psiho-socialne potrebe in različne možne socialne vloge. Aging 2.0 razkriva, da za zdajstart-up podjetja še ne prinašajo rešitev za družbeno vključenost starejših, a glede zagotavljanjačustvene in funkcionalne opore starejšim veliko upanje budijo nove tehnologije. Age well(JužnaAfrika) je ustvarilo mrežo povezav med vrstniki. Tisti, ki so bolj zdravi, skrbijo za manj zdrave, denimo. Spoznanje: dajanje podpore ima večji učinek na življenje starejših kot prejemanje podpore. Belgijskopodjetje CUBIGOže pet let vzdržuje platformo za starejše, ki ne morejood doma. Povežejo jih sponudniki storitev, z drugimi, ki imajo podobna zanimanja, omogočajo video klice, izmenjavofotografij, poslušanje glasbe. Vse na enem mestu. CUBIGO ima že 20 000 članov povsod po Evropi.Vodijo tudi konsultativne delavnice.Več:https://www.youtube.com/watch?v=xVj4pYSKKA0(Vir: prof. dr. Jože Gričar

Starejši se učimo. Teorija in praksa izobraževanja starejših

 Izšla je monografija profesorice Ane Krajnc Starejši se učimo. Teorija in praksa izobraževanja starejših. Knjiga avtorice, ki je uvedla andragogiko na Slovenskem,  bo berilo za širok krog bralcev; mentorje in vodje organizacij starejših, študente, univerzitetne učitelje, socialne delavce, kadrovske delavce, odločevalce. itd. Obravnava družbo, značilnosti starejših, izobraževanje starejših. Uporablja poljuden, vsakdanji jezik, ko poskuša povzeti svoje so-ustvarjanje in so-izvajanje tistega dela vseživljenjskega izobraževanja, ki ga v Sloveniji, pred triintridestemi leti, preden je bila ustanovljena Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, še ni bilo. Pri tem se opira na tradicionalne andragoške teorije in na novejša spoznanja predvsem s področja psihološke, sociološke, ekonomske vede.“S spreminjanjem podobe starosti, se spreminjajo tudi motivi starejših za izobraževanje” poudari avtorica. Pri tem zastane tudi pri “novi” kapitalistični družbeni ureditvi, močnejšem tretjem sektorju družbe, pri rastočih nevladnih organizacijah, ki so bliže ljudem in se na njih odzivajo drugače kot javni sektor. Potanko razčleni proces mentoriranja, programiranja in izvajanja izobraževanja, vlogo mentorja in animatorja ter povevzanost z lokalnim okoljem. Avtorica opiše tudi Slovensko UTŽO, korake v njenem razvoju ter druge izvajalce izobraževanja starejših.

V Evropskem projektu P3AE smo partnerji, vsak za svoje okolje, pravkar zaključili tri raziskave. Naša prva raziskava je posvečena stanju izobraževanja starejših v Sloveniji, Latviji, Litvi in Španiji. Druga, pogledom mentorjev na izobraževanje starejših, tretja, pogledom starejših študentov.V anketo, ki je temelj tretje raziskave, se je nepričakovano vključila množica študentov SUTŽO. (Hvala, vsem!) Večina študentov živi v gospodinjstvu s partnerjem in v mestu. Na SUTŽO stopnja formalne izobrazbe študentov vpliva na njihov izbor izobraževalne tematike, sprejemanje metod. Predhodno izobraževanja odraslih pomaga, toda 21% je tistih, ki niso nikoli bili v izobraževanju odraslih, pa so se zdaj odločili za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Starejši študenti si želijo predvsem znanja, nato odnosov, strukture časa. Za izobraževanje se odločijo sami brez podpore drugih, še posebej ne sosedov! Prostočasne dejavnosti starejših zvečine ustrezajo stereotipom. Raziskava odpira vrsto novih vprašanj. Projekt sofinancira Evropska unija.

Študijski krožek novinarstva js Slovenske unierze za tretje življenjsko obdobje je sodeloval pri pripravi spletne publikacije “Kruh skozi čas” izšle v slovenskem in angleškem jeziku.
V času svojega sodelovanja na konferenci Okusi Donave v mesecu juliju 2016 v Ulmu so člani tega študijskega krožka
naredili intervju s predstavniki različnih držav obdonavske regije. Preberite prispevek objavljen v reviji Vzajemnostdocument5
in zvedeli boste, kakšne Evrope si sogovorniki želijo.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Zagreb (hrv. Sveučilište za treću životnu dob), ki je del legendarne Ljudske odprte univerze Zagreb je v oktobru proslavila 25 let delovanja. Dolga in uspešna je pot te velike in ugledne hrvaške univerze za tretje življenjsko obdobje. Jasna Čurin, ki vodi to ustanovo od samih začetkov in pregleden video sta občinstvu prikazala prehojeno pot. Prof. dr. Ana Krajnc je za praznik hrvaških kolegov pripravila prispevek Zakaj in kako se učimo v tretjem življenjskem obdobju (z izobraževanjem se zadovolijo višje potrebe starejših), Alijana Šantej vodja UTŽO Ljubljana je poudarila dolgoletno prijateljstvo obeh ustanov, gradnjo Mostu znanja in prijateljstva, vsakoletno neprekinjeno izmenjavo študentov, celo v najtežjih časih. UTŽO Zagreb je bila dobrodošla gostja na naših bienalnih mednarodnih festivalih znanja in kulture starejših. Sodelovanje se tke v projektih EU: Digitalna Donava, Okusi Donave, Obdonavski sosedje itd. Pozdrave slovenskih študentov je navzočim predala Jasna Baćac. Sledil je koncert priznane hrvaške harfistke Marije Mlinar. Izšla je jubilejna, 30. številka revije Treća mladost.( Vir: Alijana Šantej)

V pripravi so nacionalni dogodki. Na razpolago so Priročnik za izobraževalce, Priročnik za praktike in Priporočila za oblikovanje politik. Priročnik za praktike je posvečen osebju in prostovoljcem, skupinam za samopomoč, organizacijam starejših in združenjem, ki delajo s starejšimi nad 8o let, ki jih zanimajo smiselne učne dejavnosti zanje. Priročnik prinaša številne praktične dejavnosti. Priročnik za izobraževalce se ukvarja z izobraževanjem tistih, ki ponujajo zdravstvene in socialne storitve. Kaj so povedali udeleženci? “Nihče nas ne pripravi na čas nad 80” “Odkriješ nove prijatelje in skupine, ki jim pripadaš. Srečanja so smiselna, niso le klepet«. »Pomembno je, da ločimo med storiti nekaj za starejše in storiti nekaj skupaj z jimi.    Želim si, da bi me prepoznali. Nočem, da me spregledajo. Hočem občutiti, da sem drugim pomemben, da ima moje življenje smisel.” Če se telesno dobro počutimo, se počutimo varno, smo bolj dejavni”. ” Nhče več nas ne pokliče po imenu, le priimku”.

Več: http://www.act-80plus.eu/

Izšla je dvojezična publikacija Kruh skozi čas – Bread in the past and present. Študijska skupina Novinarstvo z UTŽO Ljubljana je preučila kruh z različnih vidikov (sociološkega, antropološkega, kulinaričnega, agronomskega, političnega itd.) z intervjuji, ki so jih njeni člani opravili o tem brezčasnem živilu. Seznanjajo nas z dejstvom, da se zgodba o dobrem kruhu prične na polju, da je bil kruh nekoč vprašanje družbenega statusa, da je danes znova znak premožnosti ali revščine. Zvemo, da so se naše nakupovalne navade glede kruha spremenile-skbnejši smo, bolj varčni kot nekoč- pa da so tisti, ki kupujejo kruh bolj veseli od drugih kupcev, da otroke v šolah navajajo na varčnost pri hrani in kruhu. Kaj kruh pomeni beguncem in tistim, ki so jim v pomoč, kaj tistim, ki se znajdejo sredi ognja pušk, pa tistim revnim, ki prihajajo ponj v Društvo prijateljev mladine. Kako se posušen kruh spremeniti v poslastico, po katerih receptih? To in več boste odkrili v knjigi študentov UTŽO Ljubljana. Publikacijo je uredila Alenka Steindl, oblikovala pa arh. Meta Kutin. Foto:Tatjana Rodošek in drugi.

Več: http://www.utzo.si/knjiznica/publikacije/