NECE 2016. Prejeli smo, napovedujemo, udeležite se, pomembno je

NECE 2016 – Povezovanje evropskega državljanskega izobraževanja v mrežo (angl. NECE 2016 – Networking European Citizenship Education – Conference) “Onkraj meja”. Migracije in državljansko izobraževanje v Evropi (angl. Migration and Citizenship Education in Europe) 10.-12. november 2016, Zagreb (Koncertna dorana Lisinski)

Spričo svetovne krize prebežništva, ki je močno prizadela Evropsko unijo in njene sosede, bo konferenca NECE 2016 posvečena kakor sledi. Prvič, preučili bomo, kako se Evropa odziva na vprašanje migracij ter razdeljenost znotraj evropskih družb in med njimi. Drugič, sledila bo razprava o tem, kako naj se državljansko izobraževanje odzove na diametralno nasprotujoča si mnenja o migracijah, drugačnosti, identiteti spričo novega vala migratov od poletja 2015 sėm. Lahko se namreč zgodi, da bo “migracijska revolucija” bistveno spremenila evropsko politiko ter svetovni pogled več celin na izločevanje prebežnikov in zaprtje meja. Še več, zdi se, da prebežniška kriza znova odpira prepad med vzhodom in zahodom Evrope, med tistimi, ki prebežništvo dojemajo kot grožnjo ter onimi, ki si prizadevajo, da bi svetovljanske vrednote postale jedro nove evropske identitete (Ivan Krastev).

NECE si želi uspešno poseči v bitko nasprotujočih si mnenj ter vrednot in tako bo konferenca NECE 2016 posvečena trem vprašanjem, ki so temeljnega pomena za izobraževalce, tiste, ki se ukvarjajo z državljanskim izobraževanjem.

  • Kako naj se družbe učijo živeti z negotovostjo v času raznorodnih identitet, ki nastajajo kot posledica prebežništva, v “svetu brez meja”?
  • Kakšne vrste kompetenc in katere pripomočke/katere vrste projektov lahko pripomorejo k obvladovanju strahov glede migracij ter prihodnosti “zahoda” ?
  • Kakšen je pogled na razvoj Evrope v prihodnosti, kakšne bodo vrednote in prihodnost Evrope glede na zdajšnjo krizo?

Vaše sodelovanje v razmisleku o teh vprašanjih je dragoceno, potrebujemo ga! Organizirali bomo raznolike delavnice, ki bodo udeležencem pomagale so-oblikovati konferenco. V prvi polovici junija bomo objavili tudi poziv za predstavitev projektov na “trgu projektov”.

Med plenarne govornike smo povabili uglednega zgodovinarja in pisca političnih besedil Timothy-ja Gartona Asha in podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Prispevala bosta svoje poglede. Spremljajte nas na Twitterju in bodite na tekočem z novicami in obvestili ali obiščite stran www.nece.eu.

Konferenco NECE 2016 organizira Zvezna agencija za državljansko vzgojo v Nemčiji, Zvezno ministrstvo za izobraževanje in ženske zadeve v Avstriji ter Pro Demos – Hiša demokracije in vladavino prava skupaj z CEO- Centrom za državljansko vzgojo v Varšavi ter Centrom Občanského Vzdělávání – Civic Education Centre, DARE – Demokracija in izobraževanje za človekove pravice ter Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede.

Konferenca NECE 2016 je deležna podpore sklada Robert Bosch in Sklada ERSTE.

Veseli bomo, če boste prišli v Zagreb. Osnutek programa in seznam hotelov v bližini kraja, kjer bo potekala konferenca, najdete na strani www.nece.eu.

Potnih stroškov in dnevnic žal ne moremo kriti.

Registracija bo na spletu odprta do srede junija.

Email: nece-croatia2016@lab-concepts.de

 

 

 

 

 

 

Bread is closely connected with politics. A message from Slovenia

 Asian governments take care as not to export too much rice, since rice is staple food in Asia like bread is In Europe and the Danubian region. Namely, searching for Slovenian proverbs about bread we went to the Internet and discovered numerous hits related to the pair bread-politics. Duša Krmel.Umek et all: Bread and politics: chapter form the ethnology of Vitanje. “When bread has been consumed, farmers use their brains” said Ivan Oman, an ex -politician. “Not only bread but also language and memories would they like to take away from us.” “Vote for those who do not consider politics as simple earning bread”. “They are setting up games but have forgotten about bread”. “Bread of life. Why have they become politicians? “They are waiting for white bread to come back”. “White bread has been cancelled”. “Can politics be spread on a slice of bread?

Naloga civilne družbe pa je, da “od spodaj” sproža družbene spremembe

Naloga civilne družbe je, da “od spodaj” sproža spremembe, ne da slepo sledi
Če bi politiki svoje odločitve povezali s spoznavnimi postopki posameznih ved (sociologije, antropologije, ekonomije, andragogike itd.) in poznavanjem prakse, bi lahko bolje utemeljili svoje odločitve in razumeli njihov vpliv. Že v 19. stoletju, ko se oblikuje koncept civilne družbe, postane jasno, da družba ni le skupek pogodbenih razmerij. Nasprotno, je celota med seboj povezanih posameznikov, njihovih medsebojnih odnosov in se strukturira po njihovih interesih in potrebah (Hegel). Je sistem menjav, ki so tudi družbene in ne zgolj ekonomske narave. Še več, družbene pravice se oblikujejo različno v različnih kulturah, značilnost in naloga civilne družbe pa je, da “od spodaj” sproža družbene spremembe. (Glej Marcel Mauss, Durkheim).

Konferenca EURAG je bila v Ljubljani. Preko DANET-a se je Slovenska UTŽO povezala z EURAGOM, Ljubljana 6. maj 2016

Na konferenci EURAG, ki jo je v Ljubljani odlično organizirala in izpeljala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je Ana Krajnc predstavila Slovensko UTŽO, Dušana Findeisen pa partnersko evropsko združenje DANET. EURAG je nastal pred petdesetimi leti in je prva evropska organizacija starejših. Je posvetovalna organizacija OZN v New Yorku in članica Sveta Evrope v Strasburgu, članica Socialne platforme Evrope, kar ji daje širši pogled na problematiko družbenih skupin. Udeleženci konference in generalne skupščine so znova poudarili pomembnost vseživljenjske obravnave staranja, izmenjave informacij, znanja, vpliva na oblikovanje zakonov, odkrivanja tudi posebnih področij (denimo staranje v zaporih), potrebe po nastanku priročnika za prehod iz aktivnega obdobja v upokojitev. Časi so za starejše in vse druge prelomni, zato se morajo vrste tistih, ki zagovarjajo starejše še bolj strniti.

Kaj se zgodi, če kruhek pade ti na tla? So časi enotnega kruha mimo?

Ljubljana, april 2016-04-02

V študijski skupini Novinarstvo krepko držijo pero. Objavljajo na DNEVNIKOVI strani 60+ ( Alenka Steindel: Če kruhek pade ti na tla poberi in poljubi ga), v Vzajemnosti, v Ženski itd. V zadnjem času pozornost namenjajo nastajanju foto eseja o kruhu. Zbirajo s kruhom povezane doživljajske izjave, pa tudi ugotovitve sociologov in drugih strokovnjakov. K vsemu bodo pridali še fotografske potrete svojih sogovornikov. Njihovo delo bo oblikovano in prevedeno v angleški jezik, vključuje se v obdonavski projekt Okusi Donave (sodeluje 11 držav) postavljeno bo na splet, v upanju, da pridobimo vir financiranja izdaje v papirnati obliki.

Časi enotnega kruha po zagotovljeni in zaščiteni ceni so mimo. Kruh ni več vsakomur in ob vsakem času dosegljiva dobrina ugotavljajo v študijskem krožku Novinarstvo, zdaj, ko pripravljajo skupno študijo o kruhu. Ste že opazili, kako številne postajajo kruharne v Ljubljani? Četudi kupna moč pada, je kruh, temeljno živilo, še zmeraj moč prodati. A ne vsem!

 

Vabilo: Štafeta obdonavskega kruha – Prvi poziv k sodelovanju Marec 2016

Dragi prijatelji,

Na naši spletni strani www.tastes-of-danube.eu si lahko ogledate, kaj počnemo te dni. Organiziramo srečanje partnerjev, ki bo v Ulmu, od 8. do 10. julija 2016. 8, julija bo v Ulmu strokovna konferenca, 10, julija velik javni dogodek. Do tedaj pa bo steklo veliko dejavnosti na regionalni in transnacionalni ravni (slednje je v fazi načrtovanja. Oglejte si “Activities” na spletni strani!).

Zdaj razvijamo zamisel »Štafete obdonavskega kruha« (angl. “Danube Bread on Tour”). Kaj nameravamo? Zmesili bomo »temeljno zmes, temeljno testo« za kruh, ki se bo delil, zmeraj znova. Testo bomo ponesli vzdolž Donave in skozi obdonavske države. Potovali bomo s kolesom, peš, z avtomobilom ali letalom. Vstopali bomo v mesta, lokalne skupnosti, skupine prebivalcev, društva. Ti bodo iz testa spekli kruh in ga delili med seboj, z drugimi v regiji ali kraju, v znak prijateljstva. Sleherno dejavnost bomo ujeli v lečo fotoaparatov. Sleherno fotografijo bomo objavili skupaj z recepti. Boste videli, koliko nas bo! Boste videli, koliko nas podpira zamisel delitve kruha, to simbolno dejanje miru in dobrodošlice.

V zadnjih tednih smo se pogovarjali s strokovnjaki, kako tehnično izvesti ta načrt, kako higiensko pripraviti testo za potovanje. Iščemo podpornike zamisli. Se nam boste pridružili? Nam boste pomagali najti več obdonavskih prijateljev, ki nas bodo podprli?

Z veseljem in zanimanjem čakam vaš odgovor. Lepo vas pozdravljam,

Carmen Stadelhofer

Oseba za stik v Sloveniji: Dušana Findeisen                                                 dusana.findeisen@guest.arnes.si

Politika zahteva znanje državljanov. Center za politično izobraževanje dežele Baden-Wurttemberg

 »Doživite politiko, poslušajte zanimiva predavanja, udeležite se zanimivih ekskurzij, diskusij, vse na neobičajnem mestu. Za politiko se sploh ne zanimate? Pridite k nam! Pridružite se razpravam,

prispevajte svoje misli! Za vas to ne bo izgubljen čas, marveč čas, ki ga boste vložili v nekaj vrednega«. Tako zveni povabilo v Hišo na Albu (nem.Haus auf der Alb) stvaritev Bauhausa, umetnostne šole, ki je povezovala rokodelstvo z umetnostjo in arhitekturo (1919-1933), njeno učenje pa je za dolgo spremenilo naš pogled na umetnost, arhitekturo, design itd. V Hiši na Albu se zdaj nahaja Center za

politično izobraževanje dežele Baden Württemberg, nad-strankarska deželna ustanova za vse državljane te pokrajine in tujce, predvsem učno osebje šol in univerz ter njihovih študentov. Poslanstvo te ustanove počiva na načelih kot so: prepovedana je indoktrinacija učencev in zaviranje njihovega lastnega mnenja. To, kar je v politiki kontroverzno, se mora tudi v poučevanju pokazati kot kontroverzno. Učenci morajo analizirati politično situacijo in svoj položaj v njej. V tem centru se odvije 200 in več seminarjev v letu, naslovi nekaterih prihodnjih pa so: Več žensk na vodilnih mestih; Dan človekovih pravic; Zavzetost državljanov; Zgodovina, ki jo piše življenje; O pogumu, moči in človečnosti; Prepričajmo z besedo; Jezik je orožje, držite ga trdno! (Tucholsky); Nove oblike življenja žensk; Živeti in ljubiti v postmoderni; Koliko neenakosti še prenesemo? Evropa in drugi; Navzoče, pa ne le v parlamentu; Znebimo se odvečnega – prazen prostor za boljše življenje itd. Vse to so teme, ki bi jih veljalo razvijati tudi na Slovenski UTŽO. Slovenija potrebuje zavzete starejše državljane, kajti politika niso le razprtije, časopisni naslovi ali poznavanje političnih institucij in teorij.

Upravni odbor evropskega združenja DANET na sotočju Save in Donave Beograd, 1.-3. december 2015

Udeleženci srečanja (Slovenska UTŽO je ustanovna članica DANET) skupaj pripravljamo prostovoljski (a zato nič manj evropski!) projekt Vino, kruh in začimbe v obdonavski regiji. Kruh nameravamo prikazati z vidika različnih ved. Na Inštitutu za spodbujanje razvoja kulture (srb. Institut za podržavanje razvoja kulture) smo si ogledali film o meščanskih navadah in družinskih proslavah (krsna slava), o krušnem kolaču, ki se krasi s podobo knjige za boljše učenje, z žitnimi jagodami za srečo itd. Videli smo, kako se kolač razdeli med navzoče, kakšen je ta obred. V »Vukovoj zadužbini« (1871), ki za fasado v značilnem moravskem slogu hrani misli in delo velikega reformatorja Vuka Karadžića, smo se srečali tudi z vodstvom Mestne knjižnice, s številnimi razumniki in izvedenci za različna področja. Zadužbine (skladi) so značilno srbske institucije, nastale z donacijami mecenov v podporo kulturi in izobraževanju. Zadužbine so bile močne nosilke izobraževanja odraslih.

Slovenska UTŽO in DANET na 10. Blejskem strateškem forumu. Finančna pismenost državljanov? Miselna paradigma o starejših obstaja, zdaj so potrebna dejanja

Bled, 1. september 2015

Na 10. Blejskem strateškem forumu je Dušana Findeisen moderirala okroglo mizo Starajoča se družba, je napredek brez spremembe mogoč? O kakšni spremembi je bil govor? Evolutivni, revolucionarni,spremembi ob pomoči ustreznih politik, ki zrcalijo potrebe in dajejo glas starejšim, ob pomoči pravnih mehanizmov in instrumentov? Kako lahko napreduje starajoča se družba v ekonomiji znanja, kjer se znanje menja, zbira, gradi skupaj? Zgolj z ljudmi! Od udeležencev (James Collins, Zoran Stančič, Anja Kopač Mrak, Elsa Fornero, Alexander Sidorenko, Vitalia Gaucaite Wittich ) je želela predvsem misli, o tem, kaj storiti, da starejši postanejo sooblikovalci družbenega in ekonomskega razvoja? V dvajsetih letih se je miselna paradigma o starejših spremenila, a posledičnega delovanja ni dovolj! Potrebne so akcije, konvencije itd. Je poudaril Alexander Sidorenko, svetovni ambasador staranja. Elsa Forneri, nekdaj ministrica v vladi Maria Montija in avtorica italijanske pokojninske reforme (la riforma della Fornero) ter reforme trga dela in Anja Kopač Mrak slovenska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta načeli vprašanje reforme državnih blaginjskih sistemov. Elsa Forneri priporoča delno upokojevanje, zgodnji razmislek o prihrankih za stara leta, pretok pokojninskih sredstev od bogatih k revnim. V državah, kjer je veliko nezaposlenih, pa je treba ohranjati pokojninske sisteme nespremenjene! Na njih počiva celotna družbena stuktura. Državljani naj bodo finančno pismeni! Finančno opismenjevanje naj bo uvrščena v državljnasko vzgojo.

Vitalia Gaucaite Wittich, UNECE, pravi, da je treba slišati starejše, njihove predloge prevesti v politike. V letu 2015 je Evropska Socialna deklaracija stara 50 let, Združeni narodi pripravljajo socialni program za obdobje po letu 2015, Konvencija OZN o pravicah starejših naj bi ugledala luč? Starejši potrebujejo več družbene pravičnosti, ne le na distributivni, marveč tudi na kulturni in simbolni ravni, kajti ageism je povsod, v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah, v mediijih i umetnosti, v podjetjih, v socialnih službah, itd. Starejši so tako potisnjnei na rob ekonomskega dogajanja, ponekod v svetu tudi izkoriščani, kar je kulturno sprejemljivo za druge, ni kulturno sprejemljivo, će prihaja od njih ( npr. da bi osemdeset let stara zdravnica v Gruziji delala, četudi ji »pokojnina ne prinaša dela«.) Starejši so pogosto nevidni. Naj bodo še tako veliki strokovnjaki, se jih več ne vpraša za mnenje, se jih ne povabi na konference ali v televizijske programe. Nimajo dostopa do javnega prostora, a kogar v javnem prostoru ni, je za družbo mrtev in izgubljen. Kakšna škoda za vse nas! Še več, starejši naj postanejo subjekt in ne zgolj objekt srebrne ekonomije.