Naloga civilne družbe je, da “od spodaj” sproža spremembe, ne da slepo sledi
Če bi politiki svoje odločitve povezali s spoznavnimi postopki posameznih ved (sociologije, antropologije, ekonomije, andragogike itd.) in poznavanjem prakse, bi lahko bolje utemeljili svoje odločitve in razumeli njihov vpliv. Že v 19. stoletju, ko se oblikuje koncept civilne družbe, postane jasno, da družba ni le skupek pogodbenih razmerij. Nasprotno, je celota med seboj povezanih posameznikov, njihovih medsebojnih odnosov in se strukturira po njihovih interesih in potrebah (Hegel). Je sistem menjav, ki so tudi družbene in ne zgolj ekonomske narave. Še več, družbene pravice se oblikujejo različno v različnih kulturah, značilnost in naloga civilne družbe pa je, da “od spodaj” sproža družbene spremembe. (Glej Marcel Mauss, Durkheim).
